Pred kratkim sem izvedla predavanje za Lekarne Maribor. Ko sem dobila temo predavanja, sem si rekla: »To je to. O tem pa res želim govoriti. To je moja tema.« Katera tema je to? Sočutje do sebe. Odnos do sebe je zrcalo za vse druge odnose.

Je sočutje do sebe razvajanje? Ni. Povezano je z več samodiscipline in izbiro bolj zdravega življenjskega sloga.
Je sočutje do sebe egocentrično? Ni. Sočutje do sebe in sočutje do drugih je tesno povezano. Ko smo sočutni do sebe, smo sočutni tudi do drugih in do sveta.

Kaj bi se zgodilo, če bi znali biti bolj prijazni do sebe? Kakšen bi bil naš svet? Kaj bi se zgodilo z obsojanjem drugih in kritiziranjem? Če bi bili bolj sočutni do sebe in do drugih – kakšna bi bila socialna omrežja? Komentarji, slike? In kako bi to vplivalo na vse nas, še najbolj pa na otroke, najstnike, ki so še posebej ranljiva skupina za socialno primerjanje?

Priprava na predavanje me je dodatno spodbudila, da širim znanje o sočutju do sebe. Sočutje do sebe je tudi eden temeljnih elementov, ki jih vključujem v psihoterapijo. Sočutju do sebe se posebej posvečam z raznimi praktičnimi vajami.

Hvaležna sem za povabilo na predavanje, da sem imela priložnost govoriti o tako pomembni temi, ki se je dotaknila mnogih src. Verjamem, da še zdaj odmeva in se širi. O tem je treba govoriti. Še in še. Veselim se že novih povabil.