O meni

Domov ~ O meni

Ime mi je Polona.

Sem mama dveh majhnih otrok.

Zadnjih nekaj let živim z družino na Sveti Ani pri Lenartu.

Sem univ. dipl. psihologinja. Že več let opravljam svetovalno delo z odraslimi in otroki; predvsem s predšolsko populacijo, njihovimi starši in strokovnimi delavci.

*Za menoj so številna izobraževanja s področja vzgoje, partnerstva, medosebnih odnosov, komunikacije, etike, svetovanja in psihoterapije. Imam opravljeno enoletno izobraževanje iz transakcijske analize – TA101, certifikat  iz pozitivne discipline (poglej – Opravljena izobraževanja); sem soavtorica knjige Za srečo v družini (uredniki A. Križan Lipnik, M. Černetič in K. Valenčak – leto izdaje 2019). Sem specializantka integrativne psihoterapije (Inštitut IPSA), sama imam za sabo več let individualne psihoterapije (oz. osebne izkušnje) ter skupinske psihoterapije.

Moje ljubezni

Ljubezen do materinske vlogeTrenutno je moja najpomembnejša vloga. Ob tem čutim predvsem Hvaležnost in Ljubezen, pa tudi izziv – učenje in napor.  Materinska vloga je izjemno vplivala na moj razvoj  – osebni in poklicni – me pretresla in prevrednotila marsikatero prepričanje. Me povrnila v čutnost.

 

Ljubezen do Narave, Matere zemlje, dreves. Verjamem v cikličnost življenja, kot nas uči narava. Drevo kot simbol ciklov, rojevanja in umiranja.  Sebe vidim ob drevesu, prastarem drevesu. Obožujem sivko, zelišča, gozd … morje neskončno … zvezdnato nebo …

 

Ljubezen do raziskovanja duševnosti me je vodila v izbiro študija psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomirala sem leta 2009 in prejela študentsko Prešernovo nagrado za svojo diplomsko nalogo na temo psihičnega blagostanja (Zaznave samoučinkovitosti dijakov in njihovo psihično blagostanje). Že takrat so me zanimali sreča, blagostanje, pozitivna psihologija.

 

Ljubezen do zgodnjega razvojnega obdobja (obdobje dojenčka in malčka) me je pripeljala do trenutne zaposlitve. Delam v vrtcu kot svetovalna delavka, kjer se srečujem z otroki, starši, strokovnimi delavci, različnimi strokovnjaki. Občudujem obdobje od novorojenčka do otroka – očarajo me pristnost, izvirnost, spontanost, globina, čutenje. Zavedam se teže oz. pomembnosti zgodnjega obdobja za kasnejši razvoj človeka. S svojim delovanjem bi rada prispevala k ozaveščanju tega, k opolnomočenju staršev v svoji starševski vlogi, k zagotavljanju pogojev, ki so potrebni, da bi otroci rastli in se razvijali v samostojne, zrele, srečne posameznike.

 

Ljubezen do prenatalne in perinatalne psihologije se je intenzivno pojavila v lastnih pripravah na drugi porod. Spočetje, nosečnost, porod, poporodno obdobje so začetki življenja, so teme, ki se dotikajo svetega, globokega, presegajočega, ki pretresejo globine ženske, moškega – človeka, če je prisoten, zavedajoč se in se lahko čudi stvaritvam Življenja. Zame je to obdobje, najmanj raziskano, spregledano, najbolj čudežno, vendar pa bistveno za zdravljenje duše, človeka, človeštva, saj posega v same korenine bitja. Želim si prispevati k opolnomočenju žensk, nosilkam življenja, ki nosijo in rodijo.

 

Ljubezen do zdravljenja duše, duševnosti. Rada bi podpirala zdravljenje človeške duše; s pogovori, solzami, glasom, gibom. To zajema poslušanje in spremljanje, svetovanje, psihoterapijo, obrede (ceremoniale), naravo. Zame je prvenstven odnos s človekom. Zdi se mi pomembno vključiti tako znanstveni, analitični pristop, strokovno znanje; kot tudi dimenzijo čutnega, čustvenega, duhovnega.  Vključiti telo, čustva, intuitivno, kolektivno, arhetipsko. Povezati razum in »srce«.

Besede: ustvarjalnost, divjost duše, cikli Življenja/Smrti, življenjski prehodi, minljivost, radost.