Cikličnost in minljivost

Domov ~ Prispevki ~ Cikličnost in minljivost

Obredi se mnogokrat dotikajo cikličnosti, prehajanja, minevanja, zaključevanja in novih začetkov. Dotikajo se življenjskih prehodov. Vsi prehodi (življenjski) pa so povezani  s smrtjo in rojstvom novega. Pa ne gre za smrti v dobesednem pomenu, ampak v vseh pomenih, gre za vse smrti, ki se dogajajo v življenju, vse majhne smrti iz dneva v dan, in včasih tudi za tisto zadnjo, končno.

In povezanost, tista globoka povezanost  med mano in tabo tukaj, v tem, je ključna. Da sva skupaj, kolikor sva v nekem trenutku lahko.

Gre za vse konce, ki se dogajajo, majhne in velike. Ko začutimo, da je konec nekega obdobja, ko postanemo starši, ko odrastejo otroci, ko zaključimo odnos, ko se telo spremeni in nismo več otrok, ko končamo pogovor s prijateljem, ko je konec čudovitega filma…

Konci nas obdajajo vsak trenutek. To je minljivost. Hkrati pa omogočajo vedno nove in nove začetke. Trenutek, ki mine, nas lahko navdaja z žalostjo, hkrati pa z  izjemno lepoto, radostjo  in odgovornostjo, ker je edinstven, neponovljiv. In nam da prostor za nov začetek. In tako vse kroži.

V življenju je vse ciklično. To je zakon narave. Vsa narava je ciklična. Prihaja in odhaja. Krog narave, ki zna umreti in se znova roditi. Ki mora ob pravem času dopustiti smrt in rojstvo novega.  Vsako jesen se narava poslavlja in pozimi umre, da se lahko spomladi znova rodi. Staro drevo umre, spodaj pa že poganjajo mladi poganjki.  Prej poskrbi za svoja semena, ki rodijo novo, ponudi  sadež.

»Sadež je prvinska podoba ciklov cvetenja, rasti, zorenja in propadanja, in ko ga dekle zaužije, ponotranji psihično uro, kronometer z vzorci Življenja/Smrti/Življenja, ki odtlej vedno zazvoni, ko je treba dopustiti smrt in rojstvo novega.

Kako najdemo to hruško? Zatopimo se v skrivnosti ženskega, v cikle zemlje, žuželk, živali, ptic, dreves, cvetic in letnih časov, v tok rek in njihovih vodnih ravni, v rast in tanjšanje živalske dlake v letnih časih, v cikle motnosti in čistosti v procesu individuacije, v cikle potrebe in upadanja seksualnosti, religioznosti, vzpona in spusta.« (str. 395, Ženske, ki tečejo z volkovi)

In tako je tudi naše notranje življenje ciklično; raste in upada. Vsako tiho, mirno obdobje, se prevesi v divjo, razburkano obdobje. Vsako pusto obdobje rodi ustvarjalno obdobje. Nič ni nepomembno, nič ni manj vredno. Vsaka zima je dragocena.