Ljudje smo se oddaljili od obredov in ceremonialov, ki pa so »bogatili življenje naših prednikov« (Hammerschlag in Silverman, 2000, str. 7). Obredi so v našem času, zahodnem svetu izgubili na pomenu. Morda se jim posmehujemo in jih povezujemo s »čira-čara« pristopom – ker niso (še) dobili mesta v svetu znanosti, razuma, ki prevlada v našem času. Hkrati pa smo obredom, ki so nam na voljo, npr. božič, odvzeli globlji, duhovni pomen in jih skrčili na potrošniško mrzlico – nakupovanje, kuhanje, obilje hrane itd.
Na tem mestu jih vključujem zato, ker želim poudariti njihov pomen za človeka – kako lahko delujejo povezovalno in zdravilno.
Pod besedo obredi ne mislim vsakodnevne obrede (npr. jutranja kava), ki jih večinoma izvajamo samodejno, temveč mislim na »dejavnosti, ki jih opravljamo samo ob posebnih priložnostih in so zavestno načrtovane tako, da si z njimi pomagamo«. (Hammerschlag in Silverman, 2000, str. 4). Omenjena avtorja, ki sta napisala knjigo Zdravilni obredi, te dejavnosti poimenujeta ceremoniali.
Za obred (oz. ceremonial) je bistveno, da si vzamemo čas, ko se odmaknemo od zunanjih motenj; da najdemo ali ustvarimo prostor, ki je za nas poseben, lep; povabimo ljudi, ki jih želimo imeti ob sebi glede na to, čemu je obred namenjen (poroka, rojstvo, dekliščina, pogreb, obletnice, praznovanje solsticija, selitev itd.). Nato sledi vsebina samega obreda.
Obred »prinaša resen kraj in iskren trenutek, da se lahko izrazimo, zato se nam ni treba izražati kjerkoli in kadarkoli.« (Bucay, 2017, str. 164)
»Obredi so namreč nastali zaradi učenja in prilagajanja ljudi na različne stvari. Med njimi tudi na to, da posameznik sprejme smrt in žalovanje.« (Bucay, 2017, str. 163)
»Vzeti si prostor in čas, da se povežemo z bolečino, v resnici deluje.« (Bucay, 2017, 164)
»Ceremoniali in obredi so mogočna orodja, saj nam pomagajo prebuditi moči, potrebne za soočanje s pomembnimi življenjskimi prehodi.«(Hammerschlag in Silverman, 2000, str. 20)
Viri:
Bucay, J. (2017). Pot solza. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Hammerschlag, C. A. in Silverman, H. D. (2000). Zdravilni obredi. Nova Gorica: Eno.
